V iskanju ideje

Ideja je pojem, ki ga v vsakdanjem življenju velikokrat slišimo in uporabimo. Ampak ali kdaj zavestno pomislimo kaj ta pojem sploh pomeni? Kaj sploh je ideja? Od kje dobimo ideje in kako priti do dobre ideje? Z legendarnim prekmurskim poetom sva pri njem doma ob kavi poklepetala o delu in življenju ter se dotaknila tudi vprašanja kaj je ideja in od kje pride. Vlado Kreslin, umetnik s črno kitaro in klobukom na glavi, ki vsako leto s svojim tradicionalnim prednovoletnim koncertom večkrat napolni Gallusovo dvorano Cankarjevega doma, je zagotovo en najbolj uspešnih slovenskih glasbenikov, kot tudi najbolj prepoznavnih. Vlado je že veliko dobrih idej prelevil v poezijo in glasbo; to uspešno dela še naprej. Kakšne so torej njegove misli o tej temi?

 

 

Z glasbo se je začel ukvarjati že v mladih letih. Kot pravi sam, je vzel kitaro in začel raziskovati svet glasbe. To je bilo obdobje 60ih let, ko je imela glasba izjemno velik pomen. Predstavljala je upor proti družbi, avtoriteti… Posamezniku je omogočala neko posebno izražanje. Ko je bil na sceni Elvis Presley je bilo pomembno kako se stvar zapoje, s prihodom Boba Dylana pa je bilo bolj pomembno kaj se zapoje. Ko poslušamo Kreslinove pesmi, vidimo da so te pravzaprav zgodbe. Med pogovorom je dejal, da ravno išče besedilo za novo pesem, melodijo ima pa že v glavi. A kako dobiti idejo za besedilo pesmi?

 

 

Kje pesnik in pevec, kot je on, dobi ideje za svoja besedila? Ob tem vprašanju je citiral neko slovensko igralko: »Ne vem, pa me tudi ne zanima.« Včasih ideja pač pride. Včasih se usedeš pred list papirja in začneš pisati. Ideje, ki jih dobimo, so odvisne od veliko dejavnikov: od ljudi, ki nas obkrožajo, do filmov, ki smo si jih ogledali ter knjig, ki smo jih prebrali. Pomembno je, kako so nas vzgajali starši in kaj vse smo doživeli v življenju. Seveda je zgodba vsakega posameznika drugačna, zato so tudi njegove misli in ideje drugačne od drugih. Včasih ideje zlepa ne najdemo in kot pravi Vlado, nemogoče je razložiti od kje pride dobra ideja. Nikoli ne smemo obupati. Le če vztrajamo jo bomo našli in uspeli v svojem delu.

 

 

Kaj je ideja in kaj misel je precej filozofsko vprašanje. Zato bi rad malo analiziral te pojme. Ideja je pravzaprav misel, ki se nam porodi v glavi in nakazuje neko uresničitev, izvedbo. Od kje pa izvira človeška misel in posledično ideje, ki se pojavijo v naših glavah? Po neki definiciji je misel najvišja umska dejavnost kot izraz človekove zavesti. To sledenje definicijam nas zdaj pripelje k vprašanju kaj je zavest? Spet nam pomaga nova definicija, ki pravi da je to celota duševnih stanj in procesov, ki se jih kdo zaveda. Torej vidimo, da ideja izhaja iz misli, misli pa so izraz celote duševnih procesov. Iz tega dejansko lahko izpeljem, da ideje izhajajo iz življenja posameznika, iz vsega kar se je zgodilo in kar je doživel. Vsaka naša misel, je torej posledica našega dojemanja življenja in vseh izkušenj, ki smo jih doživeli. Ideja pa je naša miselna interpretacija kaj in kako nekaj izvesti, uresničiti. Vprašanje, ki se pojavi zdaj pa je, kaj je dobra ideja in kako jo dobiti?

 

 

Kot sva z Vladom ugotovila v pogovoru, je zelo pomembno, da ubesedimo svoje misli. Lahko jih zapišemo na papir. Tudi če tega potem zmečkamo in vržemo v smeti. Zakaj? Ker čim misel zapišemo, ubesedimo jo vidimo na popolnoma drugačen način. Nekaj kar se v naši glavi sliši odlično, morda ni tako dobro, ko je zapisano na listu papirja. Po drugi strani pa imamo včasih v glavi misel, ki nas ne prepriča. Pa jo zapišemo. In nenadoma se zdi popolnoma drugačna, veliko boljša. Enako je dobro, če svoje misli delimo z nekom v pogovoru. V tem primeru jih ubesedimo, hkrati pa dobimo še povratne informacije, ki nas dodatno spodbudijo in sprožijo nove misli. Vseeno pa je idejo vedno dobro zapisati, takoj ko jo dobimo. Človeške misli so namreč bolj muhaste narave in tako hitro kot se pojavijo, tudi rade izginejo. In če enkrat izgubimo misel, je morda nikoli več ne dobimo nazaj. Navdih je namreč nenadno spoznanje in če to nenadno spoznanje ostane le v naših mislih, ga hitro lahko povozijo druga spoznanja in misli. Zato moramo misel nekako ujeti, ubesediti in shraniti.

 

 

Ko sva z Vladom pregledovala stare slike Beltinške bande, je z mano delil še eno misel glede domišljije. Pravi, da smo danes ljudje brez domišljije. Včasih je bila dovolj črno-bela slika ali film, pa so to ljudje vseeno dojemali zelo živo in barvito. Danes potrebujemo barve. Verjetno je to zato, ker smo danes tako polni vsega, da se nam ne da več razmišljati. In zato nimamo več idej. Včasih si je bilo treba stvari zapomniti, danes gremo na svetovni splet, pa vemo vse kar rabimo. Včasih so znali cele knjige na pamet. Danes ne znamo niti telefonske številke, saj naš pametni telefon hrani vse za nas. Posledično ne znamo več ohraniti informacij v glavi. In posledično naš um šibi. Ne znamo razmišljati, niti dobivati novih idej. Nimamo več domišljije. Črno belo je prazno, namesto da bi v odtenkih sive videli tisoče barv. V naša življenja moramo vnesti več domišljije. Dobimo pa jo lahko le tako, da bolj treniramo svoj um. Moramo ga aktivirati in ga zaposliti. Na začetku morda ne bo takoj rezultata, a sčasoma nam bo dal ideje, za katere si ne bi mogli predstavljati, da se skrivajo v naši glavi.

Če kratko povzamem, je ideja produkt naših misli, ki pa so produkt celega našega dojemanja življenja. Niti dva posameznika nimata enakih misli, zato bo vsak imel tudi drugačne ideje. To je dobro, saj tako dobimo pestrost v življenju, različne pristope k istim problemom, konec koncev pa je ta svoboda in raznolikost misli tudi predpogoj za umetnost. Pomembno se je zavedati da imamo vsi talente, le odkriti jih moramo. Vsi imamo dobre ideje, le spodbuditi moramo svoj um in jih najti. Včasih se nam bo zdelo, da je nemogoče najti dobro idejo. A ne smemo obupati. Vztrajnost in potrpežljivost nas bosta bogato poplačali, hkrati pa moramo biti pozorni na svoje misli in okolico. Včasih najboljše ideje namreč pridejo prav takrat, ko jih najmanj pričakujemo.

 



Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *


error: Content is protected! ©Uroš Abram