Rebranding: Kateri Uroš Abram je to?

Živjo, sem Uroš Abram… A kateri Uroš Abram?

Ime je po definiciji neka beseda ali več besed, ki se uporabljajo za razlikovanje, določevanje posameznega človeka. A kaj se zgodi ko ima neko določeno ime več oseb?

Kot pravi statistični urad je v Sloveniji število moških z imenom Uroš 7.024 (0,69 % vseh moških v Sloveniji), po pogostosti pa je ime na 36. mestu. Število oseb s priimkom Abram pa je 490, in priimek tako zaseda 620. mesto po pogostosti. Niti ime niti priimek tako nista med najbolj pogostimi, tako da ne bi pričakoval, da bo veliko oseb z istim imenom. A vendar, statistični urad pravi, da nas je v Sloveniji 5. Kar veliko, za sicer ne preveč pogosto ime in priimek. Veste kaj pa je še bolj zanimivo? Da sva dva izmed teh petih fotografa.

Sicer se mi to zdi po eni strani super, zna pa biti tudi precej nadležno. Kot naprimer, ko mi kdo čestita za razstavo, ki je nimam; ko mislijo, da je v reviji fotografija enega Uroša, ko je v resnici od drugega; ko dobim sporočilo na Facebooku, ki ni zame in ko ne dobim e-maila, ker so ga po pomoti poslali mojemu soimenjaku… In ker sva oba fotografa, je včasih dejansko težko ugotoviti, da gre za pomoto. Po nasvetu prijateljev in znancev, ki delajo v šovbiznisu, umetnosti, kulturi… sem se odločil, da je treba nekaj narediti. A kaj narediti v takem primeru?

Naj zamenjam svoje ime? Ta možnost mi ni všeč, saj imam rad svoje ime, kot tudi njegov pomen. Uroš je slovensko in srbsko moško ime, ki verjetno izhaja iz starega madžarskega imena in iz besede “ur,” ki pomeni “gospod, gospodar” in tudi “junak.” To ime so nosili tudi srbski kralji. Moj priimek Abram, pa je v osnovi svetopisemsko hebrejsko ime, katerega pomen je “vzvišeni oče.” Tako vidimo, da sta obe imeni stari, pomensko in simbolično pa zelo močni. Kaj mi torej preostane?

Domislil sem se rešitve kako ohraniti svoje ime, hkrati pa narediti korak k večji prepoznavnosti kdo je kdo. Kako? Tako da si dodam še eno ime. V ameriškem svetu, kot tudi marsikje drugje, je navada da imajo še srednje ime, ki ga pogosto navajajo le z inicialko. Pri nas te navade niti ni, a vseeno se najde nekaj primerov.

Tako sem razmišljal kaj bi bilo smiselno dodati in se odločil. Če sem po očetu dobil priimek, lahko po materi (ki ima tudi ime na S) vzamem ime njenega očeta – Stanislav. To je slovansko ime, zloženo iz velelnika glagola stati – stani v pomenu »postani« in morfema slav v pomenu »slaven.« A v tem primeru ne gre za slavo v nekem nečimrnem smislu modernega sveta, temveč v pomenu stremljenja k doseganju nečesa velikega in v pomenu časti. Je močno in staro ime, ki mi veliko pomeni, predvsem zaradi dedka, ki me je veliko naučil, njegova odločnost in zagnanost pa me motivirata še danes, kljub temu, da ga že nekaj časa ni več med nami.

Tako upam, da sem naredil majhen korak k večji prepoznavnosti kateri Uroš Abram je kateri. Upam da bo na daljši rok postalo jasno, da sva dva in da si ne bova konkurenca ampak, da bova v tem raje našla kakšno pozitivno priložnost za sodelovanje in skupno korist.

Nov logotip

Ob vsej tej zmešnjavi z imenom in prepoznavnostjo sem se odločil tudi, da zamenjam logotip. Želel sem nekaj preprostega, čistega in prepoznavnega. Tako je moj novi logotip, s katerim bom označeval svoje fotografije, sestavljen iz dveh nedopolnjenih trikotnikov, ki se prekrivata, obrnjena pa sta v nasprotno smer.

Logotip v osnovi predstavlja moje inicialke saj en trikotnik predstavlja U, drugi A, vmes pa se skriva tudi S. Hkrati simbol predstavlja dva različna pola, pa naj bo to dan/noč, dobro/slabo, moški/ženska, gore/doline, ogenj/voda, itd.. Poleg tega je simbol ambigram, kar pomeni, da je popolnoma enak, tudi če ga postavimo na glavo. Tudi v tem se skriva globlja simbolika. Kajti popolnost je pogosto sestavljena iz dveh nasprotnih polov, ki sta si pravzaprav enakovredna in skupaj tvorita celoto. Trikotnika se skladata kot dva močna člena verige, kar nakazuje sodelovanje, a sta odprta, tako da je nakazana še simbolika svobode. Najlepše se zahvaljujem moji prijateljici Anji Jelen, da je prisluhnila mojim željam in oblikovala ta logotip.

 

 

Simbolika nasprotij

Zakaj mi je ta simbolika tako blizu? Iskreno… nisem popolnoma prepričan. Že dolgo časa me je navduševala, pa naj bo v smislu dobrega in zlega, svetlobe in teme ali v kakšni drugi obliki. Vedno me je fascinirala misel, da rabimo oba pola za celoto. Nič ni enostransko, vedno obstaja še druga stran zgodbe, drugačno mišljenje, drugačen pogled na stvar. Dejstvo je tudi, da zaradi slabih trenutkov v življenju veliko bolj cenimo dobre in lepe trenutke. Zaradi teme noči cenimo svetlobo dneva, zaradi zimskega mraza pa se veselimo toplih poletnih dni. Človek je po svoji definiciji bitje nasprotij. Po eni strani najbolj družabno bitje na svetu, po drugi pa daleč najbolj agresivno.

Najbolj odločilen v mojem dojemanju te simbolike pa je bil nek temačen trenutek v mojem življenju. Takrat mi je nekdo rekel, da je življenje konstanten boj med svetlobo in temo, mi pa smo v sivini vmes. Odločiti se moramo proti kateremu polu bomo gledali. Kajti tista stran kamor se bomo obrnili, nas bo počasi prevzela in sami bomo postali del tega. Odločiti se moramo ali želimo biti del svetlobe ali teme. Takrat sem se začel bolj intenzivno ukvarjati s fotografijo, saj mi je pogled skozi lečo moje kamere pomagal najti svetlobo in odmisliti temo.

To svoje razmišljanje pa bi rad zaključil s fotografijami. Štiri črno-bele fotografije zasneženih Zelencev. Spet simbolične, odkrivanje te simbolike pa prepustim vam samim.

 



Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *


error: Content is protected! ©Uroš Abram