Ivica Kostelić

Pri enem mojih zadnjih projektov sem sodeloval s Hit Alpineo in imel priložnost fotografirati legendarnega smučarja Ivico Kostelića. Nekaj slik si lahko ogledate v spodnji galeriji.

Kaj naj ti prinesem, draga?

Pretekli teden, bolj natančno 14. decembra sem bil na koncertu legendarnega slovenskega glasbenika. Okoli sedme ure se je Gallusova dvorana Cankarjevega doma že začela polniti in do pol osme, ko se je koncert začel je bila že nabito polna navdušene publike. A moj namen ni bil samo poslušati koncert, temveč sem se že ob petih odpravil v zaodrje, ter spremljal že priprave. Pripravljam namreč novo zgodbo v seriji “Portreti slovenskih legend,” in tokratni portretiranec je Vlado Kreslin.  Zgodba sledi po novem letu,  za zdaj pa le nekaj utrinkov s četrtkovega dogajanja.

Na koncertu so legendarnega pevca spremljali (in tako še bolj popestrili koncert ter dvignili navdušenje) tudi njegov oče Milan, Mali bogovi, Beltinška banda,  nizozemski kitarist Harry Sacksioni in Plavi Orkestar.

Miklavž v Ljubljani

Kot vsako leto je tudi letos v Ljubljano prišel Miklavž. Sprevod z angelčki in parklji je šel mimo ljubljanske stolne cerkve do mestnega trga, kjer je Miklavža sprejel ljubljanski župan Zoran Jankovič. Sprevod je nadaljeval pot proti Prešernovem trgu, kjer se je odvila glavna prireditev – najprej v meglice zavit ples parkljev, katere je ob svojem prihodu na trg Miklavž pregnal, nato pa je zapel zborček angelčkov. Sledil je še Miklavžev nagovor, nato pa je s spremstvom odšel v cerkev.

Zelenci

“Najbolj se mi je priljubila Savska dolina s svojimi slapovi in jezeri. Ne poznam v Evropi nič lepšega.” – Sir Humphry Davy

Tako se je v svojih pisanjih izrazil veliki britanski naravoslovec, ko je opisoval Zgornjesavsko dolino. In resnično nas lepote, ki jih dolina nudi, vedno znova osupnejo in presenečajo. Veliko turistov obišče Slovenijo in zelo popularna je prav Gorenjska, s svojimi gorami, jezeri in slapovi. Vsi so navdušeni nad našo deželo in vse bolj pogosto se Slovenija pojavlja na vrhu seznamov dežel, ki jih človek mora obiskati. In ni presenetljivo, da je temu tako, saj naše naravne lepote pogosto osupnejo še domačine, čeprav smo jih že nekako navajeni in jih imamo za samoumevne. Večkrat sem tudi že slišal Slovence, ki so potovali po vsem svetu, a so jih nato najbolj osupnile prav domače lepote.

Pretekli konec tedna je prinesel idealne razmere. Po sveže zapadlem snegu je pritisnil mraz in posijalo je sonce. Jezero Jasna je zamrznilo in bilo prekrito s snegom. Na Zelencih pa se je iz bele podlage lesketala značilna modrikasto zelenkasta barva, po kateri je jezero dobilo ime.  Zaradi lepega vremena je Zelence ta konec tedna obiskalo izredno veliko ljudi. In izbrali so odličen čas, saj se zaradi zimskih razmer jezerce zdi kot da človek vstopi v zimsko pravljico.

Začetek adventa v Kranjski Gori

V soboto 2. decembra je bila v Kranjski Gori na trgu pred cerkvijo otvoritev Alpske vasice in prižig božičnih lučk. Lučke je prižgal župan Kranjske Gore Janez Horvat, sledil pa je koncert Vilija Resnika. V nedeljo 3. decembra je župnik Janez Šimenc na trgu prižgal prvo adventno svečko, sledil pa je koncert, ki ga je pripravil legendarni Oto Pestner.

Izumiteljevih deset zapovedi

V zadnjem času sodelujem s Petrom Florjančičem, 98-letnim slovenskim izumiteljem svetovnega kova, ki je izumil mnogo stvari, ki so v vsakdanji uporabi še danes. Poleg mnogih izkušenj iz njegovega poklica Petra zaznamujejo tudi mnoge življenjske preizkušnje s katerimi se je soočil v svojem dolgem življenju. V najinih pogovorih je z menoj delil veliko svoje modrosti glede izumiteljstva, podjetništva in uspeha. Njegovi nasveti so preprosti, splošno uporabni v življenju, predvsem pa so to nasveti genija, ki je pomagal spremeniti svet.

Sledi deset nasvetov, ali kot sem jih poimenoval, deset zapovedi izumitelja. Vsem sledi tudi kratek odstavek Petrovega razmišljanja, da jih postavi v kontekst.

»Železo, ki ni v uporabi, zarjavi; voda izgubi svojo čistost, če miruje in v mrazu zamrzne; tako neaktivnost uniči tudi bujnost uma.« Leonardo da Vinci

Peter v svoji domači pisarni

Človek mora biti vedno aktiven

“Jaz ne bi prišel nikamor brez svojih misli in dela. Ljudje moramo delati. Ko nehaš biti aktiven je konec. Če bi v starosti samo gledal v zrak, me danes ne bi bilo več tu.”

Človek mora ne glede na starost neprestano trenirati in zaposlovati svoj um in svoje telo, da to ne zamre temveč ostane v kondiciji.

Vse je izum

“Vse je izum, ne samo stvari. Tudi naša dejanja in besede. Če se zlažete je to tudi izum. Sem poznal tudi enega največjih izumiteljev: Moški več kot deset let ženi ni povedal da ima otroka s njuno kuharico. Tudi to je izum!”

V izumiteljstvu kot tudi v življenju ni omejitev kaj lahko naredimo. Edina omejitev je naša domišljija.

Opazuj

“Če hočete nekaj izumiti, če hočete dobiti idejo, morate samo opazovati svojo okolico. Tako sem izumil razpršilec za parfum: ko sem videl ženske, ko so iz svojih torbic vlekle tiste velike pumpe, sem si rekel, kako lahko to zmanjšam. V ženski torbici boste našli še na tisoče novih izumov.”

Izum mora služiti ljudem, sicer ni uporaben. Kaj pa ljudje potrebujejo najlažje ugotovimo tako, da jih opazujemo. Opazovanje okolice pa je nasploh pomembna aktivnost, saj le tako lahko opazimo priložnosti, ki nam jih prinaša življenje.

Verjemi vase

Vedno moraš verjeti vase in v svojo idejo. Tako pritegneš k sebi tudi druge. Če se boš sramoval svojega dela ti ne bo nihče verjel. Bodi ponosen na svoje dosežke, ubrani pa se zavisti, ker ti bo le škodovala.

“Prihodnost bo povedala resnico in vsakega sodila po njegovih delih. Sedanjost je njihova, prihodnost za katero sem se tako trudil pa bo moja.” Nikola Tesla

Izumitelj zatopljen v svoje delo

Usmeri svoj pogled v prihodnost

Če boš gledal nazaj, ne boš dobil nove ideje. Usmeri svoj pogled v prihodnost in išči nove ideje. Izumitelj izumlja za prihodnost in vsi moramo v življenju gledati naprej, saj preteklosti ne bomo živeli še enkrat, prihodnost pa lahko oblikujemo s svojimi dejanji v sedanjosti.

Bodi vztrajen

Dobiti dobro idejo je pomembno, a izumitelja zaznamuje vztrajnost in trdo delo. Morda ti ne bo vedno uspelo, a poskusi znova. Morda bodo na poti ovire, a če verjameš  v svojo idejo vztrajaj in boš uspel.

Pazi na svoje ideje

Ko dobiš idejo, jo najprej zapiši, da je ne pozabiš. Peter si je idejo vedno zapisal na prtiček, če ni imel beležke. Ker tako hitro kot ideja pride, tako hitro nam tudi pobegne. Nujno pa jo tudi zaščiti, da ti je ne ukradejo. Za svoje ideje in svoje delo si zaslužiš priznanje (in plačilo).

Testiraj in izpopolni

Ko imaš idejo, izum, naredi prototip. Testiraj ga, da vidiš kako deluje. Popravi in izpopolni ga ter ponovi test. Tako delaj, dokler ni pripravljen za prodajo. Prvi prototip ne bo popoln, čeprav bo morda dovolj za predstavitev.

To je pomembno tudi v življenju. Ko dobimo idejo, ali ko imamo nek izdelek to testirajmo, preverimo kako deluje. Je ljudem všeč? Kakšno mnenje imajo? Kaj lahko še popravim? Tako bomo naredili popoln izdelek, ki bo uspel tudi pri širši publiki.

Razlaga kako je izumil nov vžigalnik

Vzemi ali pusti

Ko želiš prodati svoj izum ali idejo, najprej naredi prototip. Potem pojdi do potencialnega kupca s prototipom in mu reci: “To imam. Ali boš vzel ali ne?”

Če imamo le idejo, si sogovornik težko predstavlja kaj to je, medtem ko pri prototipu vidi dejanski izdelek. Pri prodaji pa je najbolj važno, da kupca hitro prepričamo da je izdelek dober ter da ga potrebuje.

Uživaj

Ob delu se tudi sprosti in uživaj. Najboljše ideje pridejo ko si sproščen in jih ne iščeš. V življenju je zelo pomembno, da delaš tisto kar te veseli. Potem uživaš v delu in delaš dobro.

Vzemi si tudi čas zase, ko se umakneš od dela in si napolniš baterije. Čas za počitek je enako pomemben kot delo, saj le tako ohranimo zbranost in energijo, ki ju potrebujemo za učinkovito in uspešno delo.

»Ustvarjalnost je inteligenca, ki se zabava.« Albert Einstein

Uživaj v vožnji življenja – foto: Sabina Mišmaš

Portret izumitelja – Peter Florjančič

Človek neštetih zgodb

Peter Florjančič je slovenski izumitelj iz Bleda, ki je bil tam rojen daljnega leta 1919. Čeprav bo gospod kmalu dopolnil svoj 99 rojstni dan, je še vedno aktiven, njegov um pa kljub visoki starosti oster in poln idej. Peter zdaj sicer živi v domu starejših občanov v Radovljici, a še vedno ga boste pogosto našli v njegovi pisarni v Kompas Hotelu na Bledu, kjer se bo verjetno pripravljal na nove projekte. Je edini slovenski izumitelj, ki se je z izumiteljstvom celo življenje ukvarjal poklicno, njegov poklic pa ga je popeljal v svet, med filmske zvezde in evropske kralje. Z velikim veseljem se spominja svojih prijateljev in znancev, kot so Coco Chanel, Charlie Chaplin, švedski kralj Gustav in pa britanski premier Winston Churchill. O preteklosti govori z veliko vnemo in človek včasih pomisli, da ga je morda malce zaneslo ter da je zgodbe malo napihnil. Kot pravi, včasih tudi sam enostavno ne more verjeti, da se je vse to resnično dogajalo, a vse svoje zgodbe lahko dokaže in utemelji s fotografijami, ki jih je pridno zbiral celo življenje. Živel je zvezdniško življenje o kakršnem lahko samo sanjamo, a kljub vsemu blišču in uspehom, ni bilo vse vedno tako lepo. Spominja se, kako je med drugo svetovno vojno že čakal na vlak za taborišče, a so ga nacisti potegnili iz vrste, ko so našli nek njegov izum. Kasneje med vojno je tudi “umrl,” na Bledu pa so imeli zanj mašo zadušnico. Njegova smrt je bila seveda le krinka. Uprizoril jo je, da se je izognil gestapu in prebegnil v Švico, stran od vojne norosti nacistov. A grozote vojne niso tisto, kar ga je najbolj prizadelo v življenju. To je zagotovo izguba njegove hčerke Cvetke, ki je umrla v prometni nesreči na svoj enaindvajseti rojstni dan. Ko govori o njej, človek začuti veliko ljubezen in izjemen ponos, ki ju Peter čuti še danes. To je rana v njegovem življenju, ki se še ni zacelila. S tresočim glasom pove, da se vsako jutro, ko se zbudi, najprej spomni Cvetke ter da še danes ne more razumeti, kako je lahko prišlo do nesreče v kateri je umrla. A težki trenutki ga niso ustavili. Boril se je in bori se še danes. Pogled ima usmerjen v prihodnost in neprestano gleda kaj še lahko naredi, kako še lahko izboljša svet.

Pogled usmerjen v prihodnost

Zgodbe Petra Florjančiča sem se lotil, da bi njegov pogled na svet in njegov način razmišljanja približal vsem Slovencem, predvsem pa mladim. Peter je gotovo en najuspešnejših Slovencev v svetovnem merilu, k njegovemu uspehu pa je največ doprinesel prav njegov način razmišljanja. Zato sem se odločil, da stopim v stik z njim ter da njegovo zgodbo skupaj predstaviva na način, ki bo v motivacijo mladim. Večkrat sem se srečal z njim v njegovem domu in  v njegovi pisarni na Bledu. Čas sem izkoristil za nabiranje video in fotografskega gradiva ter predvsem za analizo njegovega načina razmišljanja. Srečanja so potekala sproščeno, pogosto ob kavi ali kozarčku viljamovke, ki si jo Peter občasno rad privošči. Pogovarjala sva se o zgodbah njegove preteklosti in o njegovih načrtih za prihodnost. Skupaj sva iskala nove ideje in velikokrat je izpostavil svojo navdušenost nad najinim sodelovanjem (menda celo ni mogel spati, ker je imel toliko novih idej). Hitro sem videl kako deluje in kako razmišlja. Če ne bi bil tako vztrajen in tako optimističen, gotovo ne bi uspel tako kot je. Njegova največja odlika je gotovo ta, da je njegov pogled vedno usmerjen v prihodnost in iskanje njegovih idej. Je optimist in perfekcionist, ki v situaciji vedno vidi najboljše in se jo vedno trudi še izboljšati. Za marsikoga je morda težko začeti razmišljati na tak način, a če se trudimo, se tega navadimo in to postane del nas, tako kot je to postalo del Petra Florjančiča.

Rad se nasmeji, še raje druge spravi v smeh

Kar me je najbolj pritegnilo pri Petru, je njegov optimizem, njegov ponos na svoje delo in njegova želja da nasmeji ljudi. Ko deli svoje zgodbe, vedno rad pove kakšno malo bolj navihano, da tako nasmeji sogovornika. Pravi, da če mu uspe svojo publiko spraviti v dobro voljo, da je uspel z nastopom. Včasih niso tako pomembne same zgodbe, kot to, da sogovornik pozabi na svoje težave in se enostavno nasmeji. Tako rad pove zgodbo, kako sta z njegovo ženo srečala Švedskega kralja Gustava, ko je ta pri svojih skoraj devetdesetih letih igral tenis. Žena je Petra vprašala, kdo je ta starec, ki skače po igrišču, takrat pa se je on obrnil in ji dejal : “Madam, morda sem star, ampak slišim pa še dobro!” A kralj ji ni zameril. Pravzaprav so postali dobri prijatelji. Druga zgodba, ki jo rad deli, je zgodba, ko je skakal v Planici in ga je po tekmi neka gospa povabila, naj se njej in drugim skakalcem pridruži na čaju. Ko je prišel k njej, ga je ta pričakala sama, ter rekla da drugi niso utegnili. Odšla je v kuhinjo in se vrnila z dvema skodelicama čaja… in brez obleke. Mladi Peter pa je le gledal, saj je, kot pravi, takrat še mislil, da otroke nosijo štorklje. A kljub ekstravagantni družbi, se je Peter ustalil in je s svojo ženo Vereno, do katere še danes čuti veliko ljubezen, ostal do konca. Njegova žena je bila izredna lepotica in ko človek vidi njeno sliko, si najprej reče, da jo to gotovo kakšna filmska igralka ali princesa. Ko govori o njej mu žarijo oči in zelo rad poudari, kako je bila njegova žena krasna.

Človek idej, ki je ponosen na svoje delo

Ko je človek celo življenje preživel kot poklicni izumitelj, je navajen neprestano iskati nove ideje in tak način razmišljanja kmalu postane del njega. Tako Peter tudi danes aktivno išče nove ideje in projekte. V septembru je bil na celjskem sejmu MOS, kjer je s svojim predavanjem popolnoma napolnil dvorano navdušenih poslušalcev. Tam je tudi otvoril razstavo, ki je bila postavljena pod okriljem Tehniškega muzeja in Urada za intelektualno lastnino. Nedavno je oblikoval prstan v obliki vesla blejske pletne. Prstan ima posebno simboliko, ki je prepletena z zgodovino Bleda, s katerim ima globoko povezavo tudi g. Florjančič. Pripravlja tudi novo knjigo, pogovarjali pa smo se tudi o morebitnih projektih bolj fotografske narave. Med njegovimi zadnjimi izumi se najde tudi prav posebna ptičja hišica, ki jo lahko pritrdimo kar na okno, v njegovi glavi pa se skriva še mnogo novih idej, ki samo čakajo da pridejo na plan.

Ob vprašanju, na kateri izum je najbolj ponosen, Peter odgovori brez pomisleka: stroj za brizganje plastike. Ta mu je prinesel največji ček, za kar milijon in pol nemških mark. Ponosen je na svoje delo in to tudi jasno pove. Saj je le tako, da če se sramuješ svojega dela, ne moreš uspeti v tem kar delaš. Če hočeš uspeti, moraš verjeti vase, hkrati pa trdo delati za uspeh. Samo kombinacija samozaupanja, močne volje in trdega dela je pravi recept za uspeh v poklicu in življenju. No, pa kanček sreče tudi ne škoduje.

Za izumitelja pa je najbolj važno, da neprestano opazuje. Peter pravi, da je ideje za svoje izume dobil, ko je sedel v hotelu in opazoval ljudi. Tako je videl kaj ljudje potrebujejo in kaj vse lahko izboljša. Povedal mi je zgodbo, ko so ženske iz svojih torbic potegnile “tiste velike pumpice in se parfumirale, pa sem si rekel, zakaj ne bi imele nekaj manjšega?” In tako je prišel na idejo, ki jo je pretvoril v izum, ki ga poznamo še danes – razpršilec za parfum. Kot pa pravi Peter, je pomembno vedeti, da je vsak lahko izumitelj in da je vse izum. Izum namreč ni le nekaj materialnega. Izum je vsaka nova ideja, ki se nam porodi, vsaka nova stvar, ki jo naredimo. Izum je na primer tudi vsaka laž, ki jo izrečemo. Vsi smo izumitelji, od posameznika pa je odvisno kako to dejstvo izkoristi.

Modrost preteklosti, motivacija za prihodnost

Kaj je sploh namen tega mojega pisanja? Moj cilj je enostaven. Da ljudem približam zgodbo, marsikomu žal neznanega inovatorja. Ni mi bilo v interesu, da bi na dolgo razlagal stare zgodbe Petrove preteklosti. Te lahko najdete v dokumentarnih filmih, ki so jih posneli o njem, ali pa v knjigah, ki jih je izdal. Seveda pa se jim ne da izogniti, saj so vendar del njega. Kar pa bi rad dosegel je, da si vzamete nekaj trenutkov ter preberete, kako na svet gleda človek, ki ima izredno veliko izkušenj in ki je resnično spremenil svet. Rad bi, da prepoznate določene elemente zaradi katerih je bil uspešen ter te značilnosti najdete tudi pri sebi ter tudi vi postanete uspešni. Rad bi, da vidite kdo je Peter Florjančič danes in zakaj je bil v svojem življenju tako uspešen. Ta prispevek ni zbirka pozabljenih zgodb, temveč preprost portret izumitelja. V kratkem pa pride tudi nova objava, kjer se bom razpisal o Petrovih nasvetih, ki jih je podelil z mano.

Skočniki Belega potoka

Dolgo sem si že govoril, da moram obiskati dolino, kjer teče Beli potok… A do nedavnega mi to nikakor ni uspelo. Tako pač je, da ko imaš nekaj pred nosom, kar odlašaš z obiskom tistega kraja. A sem se le odločil, spakiral fotoaparat in šel po nove fotografije. Moram reči, da me je potok tako presenetil, da sploh nisem prišel do višje ležeče soteske in slapov, saj sem se ustavil kar v strugi, malo nad sotočjem s Savo Dolinko.

Beli potok se živahno pretaka čez kamenje v strugi in v majhnih slapovih skače preko skal, ki so mu v napoto. Voda čudovite turkizne barve se zbira v majhnih tolmunih, ki so me takoj očarali. Ob vsakem sem se zadržal in iskal različne kote, dvigal in spuščal stativ ter preskakoval skalovje, da bi našel tiste res najboljše točke in tako prikazal lepoto, ki jo je ustvarila narava.

Tik ob strugi ni zaznati urejene poti, zato velja biti previden. Svet ob potoku je precej divji in v tistih nekaj urah, ko sem se zadrževal tam, ni bilo zaznati nobenega človeka, le kakšno kačo, ki je prišla malo na sonce. Pa tudi ta je izginila med luknjami v skalovju, takoj ko je zaslišala ropot, ki sem ga ustvaril s prekladanjem svoje opreme. Moral bi se podati še malo višje, da bi dosegel slapove, ki ležijo skriti v neokrnjeni naravi pod Kukovo Špico, a večer se je že naglo bližal, zato se nisem spuščal globlje v dolino. Kljub temu, da nisem dosegel cilja in da me Beli potok kliče nazaj, sem zadovoljen s prvim obiskom doline in s fotografijami, ki sem jih dobil.

Jesenska sonca

Dnevi, ko se je poletje prevesilo v jesen, niso bili najbolj fotografiji naklonjeni dnevi. Bili so polni dežja, megle, oblakov in nizkih temperatur. Te dni je fotoaparat počival na polici, jaz pa sem se prebijal skozi knjige in čakal lepšega in toplejšega vremena. Ko sem le dočakal dokaj suh dan, sem se odpravil na potep po Gorenjski, bolj točno proti Škofji Loki. Tam sem nekajkrat že bil in poznam zanimive točke, a tokrat moje pozornosti ni pritegnila pokrajina te čudovite doline niti staro srednjeveško mesto ali reka, ki teče skozenj. Tokrat so me v oblačnem vremenu pritegnile sončnice, ki so na polju pri cerkvi sv. Janeza Krstnika v Suhi pri Škofji Loki cvetele in žarele skoraj bolj kot sonce, ki smo ga te dni vsi tako pogrešali. Bilo jih je polno polje in ko sem jih zagledal sem se moral ustaviti in jih fotografirati.

Čez poletje sem se s fotografijo trudil iskati svetlobo v temi. Ta prvi jesenski motiv, ki mi je prišel naproti pa ima kljub temu, da so pogoji precej drugačni, zelo podobno simboliko. Na siv jesenski dan, so sončnice žarele in oddajale toplino in energijo. Bile so polne čebel, čmrljev in drugih žuželk, ki so v njih iskale hrano in zavetje. Bile so polne upanja in življenja.

Naj bo še tako temno, vedno lahko najdemo svetlobo, če se malo potrudimo. Naj bo dan še tako siv in hladen, vedno lahko najdemo nekaj barve in topline, da nas razvedri in ogreje. Ta simbolika, ki sem jo iskal že poleti, me tudi v teh čudovitih sončnih barvah opominja, da upanje vedno ostaja. Vedno se da najti nekaj lepega na tem svetu, če le stopimo ven in odpremo oči.

Kranjska Gora, dobrodošli

img_2480-3

V juliju 2017 je izšla moja nova knjiga, ki bralca preko izbranih fotografij popelje na potovanje po Zgornjesavski dolini, od Rateč do Mojstrane.

Knjiga vsebuje izbor 42 fotografij z območja občine Kranjska Gora, posvečena pa je Jakobu Aljažu ob 90. obletnici njegove smrti. Namen knjige je promocija lepot Slovenije, posebno območja Zgornjesavske doline tako doma kot v svetu.

Poleg fotografij knjiga vsebuje tudi kratke opise krajev, zemljevid Slovenije in podrobnejši zemljevid širšega območja okoli Zgornjesavske doline. Na koncu je tudi posvetilo pionirju slovenskega planinstva in turizma Jakobu Aljažu ter na kratko predstavljen življenjepis tega legendarnega triglavskega župnika.

Knjiga je dvojezična, slovenska in angleška.

Knjiga je že v prodaji po dostopni ceni 14,99€. Zagotovite si svoj izvod še danes. Naročila sprejemam na email: photo@urosabram.com